Praksa je razdeljena na jesenske in pomladne semestre. Vsak semester šteje 16 srečanj (ali 32 v kolikor želite jogo obiskovati 2x tedensko). V primeru, da se joge ne morete udeležiti, jo lahko, če je prostor in če je organiziranih več terminov joge na teden, po predhodni najavi nadomestite v ostalih skupinah, ampak v istem semestru. Iz semestra v semester se neizkoriščene ure joge ne prenašajo! Število prostih mest je omejeno na največ 12 oseb na skupino.
Prvi obisk je za nove člane v času vpisa brezplačen!
Lahko se vpišete na različne stile joge:
ANANDA HATHA JOGA:
Ananda jogo je v 1950- tih letih pod neposrednim vodstvom indijskega mojstra Paramhanse Yoganande razvil njegov učenec, Swami Kriyananda, eden izmed mojih učiteljev. Metoda oz. sistem temelji na starodavni indijski filozofiji in vključuje asane (joga položaje), pranajame (dihalne tehnike), afirmacije, vizualizacije, meditacijo in druge jogijske tehnike. Ananda joga ni šport in se ne poslužuje »mučenja« telesa za prebujanje energije, ampak bi ji lahko rekli meditacija v gibanju ali celo duhovni ples. Kako gremo v položaj in iz njega je enako pomembno kot asana sama, saj s stalnim zavedanjem tega, kaj počne telo, kako dihamo, kaj počnejo naši možgani, kam nam hitijo misli, napredujemo po poti joge do višje stopnje zavedanja, do končnega cilja, ki lahko spremeni celotno naše bitje in življenje.
Ker sem se izobraževala pri različnih učiteljih in skozi poučevanje in svojo prakso razvila nek svoj slog, ne poučujem Ananda joge "dobesedno po črki", zato ji rečem Ananda hatha joga. Primerna je za vsakogar, saj se položaji prilagajajo zmožnostim in zdravstvenemu stanju posameznika, vsak sam lahko odloča, kaj od ponujenega je zmožen ali željan vzeti oz. sprejeti. Pri Ananda hatha jogi ni »siljenja« v položaje in ni bolečin, to je sprostitvena joga. Kar pa ne pomeni, da v prakso ni potrebno vložiti truda. Sprostitev je tu mišljena kot sprostitev v akciji – v vsakem položaju, v vsakem trenutku, z dihalnimi tehnikami in zavedanjem poskušamo najti udobje, sprostitev, umiritev. S tem energijo, ki jo pravilno izvedene asane sprostijo, lahko sčasoma poljubno zbiramo in usmerjamo, kar pripomore k povečanju življenjske sile, izboljšanju splošnega počutja in zdravstvenega stanja, boljši drži telesa in s tem manj težav s hrbtenico, izboljšanju mentalnih funkcij, ohranjanju mladostnosti in vitalnosti, umiritvi uma, zmanjšanju posledic stresa, večji sproščenosti, samozavesti in radosti. Prakso ponavadi, če ne s sproščanjem, zaključujemo s kratkimi meditacijami na koncu. Meditacija, zavedanje, prisotnost... to so močni poudarki Ananda joge, v katerih se morda razlikuje od drugih stilov.
JIN JOGA :
Jin joga velja za najbolj »globoko« jogo, saj globinsko vpliva na telo, um in duha: na vezivno tkivo (vezi in kite), fascio, sklepe in kosti, na energetske kanale in energetski pretok, na živčni in krvno-žilni sistem. Položaji, ki so podobni položajem v hatha jogi, se zadržujejo dlje časa, sproščeno, brez naprezanja, brez uporabe mišične sile, kar omogoča potovanje globlje vase.
Primerna je za vse ljudi, vseh starosti, ki si želite sprostitve, umiritve in boljšega počutja, še posebej priporočljiva pa za tiste, ki »pregorevate«, ki ste ves čas pretirano aktivni, nemirni in podvrženi negativnemu stresu.
Jin in Jang sta dve različni energiji, dve vibraciji, ki ne moreta obstajati ena brez druge in prežemata vse oblike življenja, sta dopolnjujoči si nasprotji, ki skupaj tvorita celoto. Vse kar obstaja ima delež obojega. Jin in jang nikoli ne obstajata v čisti obliki in mirovanju, vedno v dinamičnem vzajemnem delovanju. Jin simbolizira žensko energijo, negibnost, tihost in mir, jang pa moško energijo, akcijo, gibanje, spreminjanje.
Večina stilov današnje joge, ki jo prakticiramo na zahodu, je po svoji naravi precej jang, veliko je gibanja, uporabe moči in mišic, generiranja notranjega ognja, ravnotežja in vzdržljivosti.
Jin joga pa je umirjen stil joge, ki deluje še globlje od jang joge, deluje na tkiva, kite, vezi, fascio, poveča gibljivost sklepov in fleksibilnost celega telesa. V 1970-tih letih jo je razvil taoistični učitelj joge Paulie Zink. Položaje v jin jogi zadržujemo dlje časa, od 2 do 5 ali več minut, mišice so pri tem sproščene, telo umirjeno, dihanje zavestno, kar omogoča umiriti nemirne misli. Na ta način nežno raztezamo globoka, povezovalna tkiva, ki z leti postajajo vedno bolj izsušena, negibljiva in zategnjena ter rehabilitiramo sklepe.
S potrpežljivim in nežnim vztrajanjem v položajih lahko uravnotežimo pretok energije skozi energetske kanale, odpravimo morebitne blokade in okrepimo delovanje notranjih organov. Položaji v Jin jogi se večinoma izvajajo sede ali leže in so podobni kot v hatha jogi, vendar pa se izvajajo drugače, bolj mehko, pasivno, brez pretirane uporabe mišične sile z namenom odpiranja in sproščanja energije skozi določene dele telesa. Morda se lahko komu ta stil joge zaradi daljšega zadrževanja položajev zdi dolgočasen, vendar v resnici predstavlja velik izziv opazovati in poslušati svoje telo, se premakniti le, če to zahteva neudobje, se povezati s svojim dihanjem, se potopiti vanj, zaslišati tišino onkraj brbljanja svojega uma, stopiti v stik s sabo. Jin joga nas pripravi za meditacijo oz. je sama po sebi meditativne narave.
UČINKI JIN JOGE:
• izboljšuje in ohranja gibljivost sklepov, predvsem nog in spodnjega dela hrbta
• odpira energetske kanale, izboljšuje pretok energije
• odpravlja stres, nemir, živčnost in čustvena neravnovesja
• odpravlja bolečine v križu
• stimulira parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za sprostitev, pomirja, upočasnjuje staranje in obnavlja organizem
• uči nas, kako poslušati sebe in svoje telo, kako sprejeti sebe, svoje zmožnosti in omejitve
• razvija občutek globokega miru, nas popelje v meditativno stanje
• razvija občutke sproščenosti, radosti, dobrega počutja